Po odpovedi vrha Brdo-Brioni potekajo pogovori, da bi se ta odvil na alternativni lokaciji

Dan po tem, ko je hrvaški predsednik Zoran Milanović zaradi izjav in ravnanja srbskega predsednika Aleksandra Vučića odpovedal letošnji vrh slovensko-hrvaške pobude Brdo-Brioni, so se na odpoved na kratko odzvali v uradu predsednice Nataše Pirc Musar.

Kot so sporočili, so bili s strani Milanovićevega urada korektno in pravočasno obveščeni o njihovi nameri. "Gre za notranjepolitično odločitev hrvaškega predsednika, v katero ne moremo posegati, in je tudi ne komentiramo," so zapisali.

Ob tem so dodali, da so svetovalci za zunanjo politiko iz uradov obeh predsednikov v rednem stiku. Kot so navedli, obstaja namreč namen, da se vrh procesa Brdo-Brioni v letu 2026 izvede na alternativni lokaciji.

Milanović je srečanje, ki bi moralo letos potekati na Brionih, odpovedal v ponedeljek. Kot je pojasnil v pisnem sporočilu, so zadnje Vučićeve izjave v popolnem nasprotju s cilji procesa Brdo-Brioni, slabšajo meddržavne odnose ter ogrožajo mir in stabilnost v jugovzhodni Evropi. V takšnih okoliščinah zato po njegovem mnenju prihod Vučića na Hrvaško ni mogoč.

"Glede moje prisotnosti na Brionih popolnoma podpiram Zorana Milanovića, ima popolnoma prav, tja ne spadam," je med drugim dejal Vučić. Kot je dodal, bi veliko raje odšel v Jasenovac in tam položil cvetje. "Lahko bi povabil svoje prijatelje iz Prištine, Tirane in od koder koli želi, saj jim zagotovo ne bi kvaril ali motil tistega idiličnega vzdušja," je še dejal v zajedljivem odgovoru.

Dolga vrsta ostrih izmenjav, ki se le še zaostruje

Izmenjavo ostrih izjav med Zagrebom in Beogradom spremljamo že dolgo. Pri tem prednjači srbski predsednik, ki pa skoraj vedno iz Zagreba dobi tudi odgovor. Vučić je Hrvaško obtožil vmešavanja v notranje zadeve in podpiranja študentskih protestov. Na njihovem vrhuncu so iz Srbije izgnali več hrvaških državljanov ter prepovedali vstop hrvaškim novinarjem.

Od marca lani, ko so Hrvaška, Albanija in Kosovo podpisali sporazum o vojaškem sodelovanju, večkrat opozarja, da je to vojno zavezništvo, nastrojeno proti Srbiji. V pogovoru na RTS pred dvema tednoma je Vučić neposredno dejal, da se Srbija pripravlja na napad podpisnic sporazuma, ki da čakajo na primeren trenutek za napad. Ob tem je sicer zatrdil, da ima Srbija dovolj odvračalne moči, da obrani svojo ozemeljsko celovitost in da je zato ne bodo napadli. Kljub ponavljajočim se zagotovilom Hrvaške, da sporazum ni usmerjen proti Srbiji, Vučić pravi, da ob tem še vedno čuti nelagodje in strah.

Iskrilo se je tudi ob srbskem nakupu kitajskih hipersoničnih balističnih raket CM-400. Hrvaški predsednik Milanović je tedaj srbskega kolega javno opozoril, naj pazi, kaj govori.

Besedni spopad se je nadaljeval tudi v konec marca. Prejšnjo soboto je srbski zgodovinar sporočil Miloš Ković sporočil, da so mu na meji hrvaški organi prepovedali vstop v državo, saj da predstavlja grožnjo javnemu redu in notranji varnosti. Vučić je takrat dejal, da gre za divjaštvo in arbitrarnost pri odločanju o prepovedi vstopa. "Kdor koli ima pamet in kdor koli želi kaj povedati o Nevihti, Jasenovcu, Jadovnu, Prebilovcih in srbskem trpljenju, ne more vstopiti na Hrvaško," je izjavil po poročanju N1 Srbija.

Nato je dan po nedeljskih lokalnih volitvah prejel vprašanje, o domnevni prisotnosti avtomobila s hrvaškimi registracijami v eni od občin, kjer so potekale volitve. "Bilo mi je jasno, kolikšna je bila logistika ene sosednje države," je odgovoril. Ob tem je po pisanju Nove.rs dejal, da dnevno od svojih obveščevalnih služb dobiva poročila o delovanju tujih obveščevalcev v Srbiji.

Na obtožbe srbskega predsednika se je odzval tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Ta je trditve o ustvarjanju vojnega zavezništva proti Srbiji in hrvaškem vmešavanju v srbske notranje zadeve zavrnil kot dva lažna koncepta. "Ne bom vsak dan ponavljal, kaj si mislim o tem," je še dodal.